12. - 16. mart 2012
Ljubljana, Slovenija
-------------------------------
Kulturni praznik – Prešernov dan u Društvu Sava, 22. februara 2012, u 19 h, Terazije 3/IX
Kulturni praznik – Prešernov dan u Društvu Sava, 22. februara 2012, u 19 h, Terazije 3/IX.
Ovogodišnji Kulturni praznik obeležićemo predstavljanjem zbornika Slovenci v Srbiji, Srbi v Sloveniji, u izdanju Instituta za slovensko narodopisje iz Ljubljane i Etnografskog instituta SANU iz Beograda. U zborniku je, pored članaka o različitim kulturnim i naučnim vezama između Srbije in Slovenije, uticaju slovenačkih umetnika na srpsku kulturu, pitanju identiteta pripadnika dijaspore i drugim zanimljivim temama, objavljen i naučno-istraživački rad o Društvu Sava.
O zborniku govore članice Društva Sava:
prof. mr Anica Sabo, Fakultet muzičke umetnosti, Beograd
Biljana Milenković-Vuković, Etnografski institut SANU, Beograd
prof. dr Maja Đukanović, Filološki fakultet, Beograd
U muzičkom delu programa biće predstavljene kompozicije Mihovila Logara, slovenačkog kompozitora koji je živeo i stvarao u Srbiji. Nastupaju članovi i prijatelji Društva Sava: Imre Sabo, Atila Sabo, Nevena Glišić i Dragi Ranđelović.
Povodom Praznika kulture će naš član, Ivan Debeljak, u prostorijama društva prirediti izložbu tzv. suhe robe iz Ribnice, koju on lično izrađuje u Beogradu.
-------------------------------------
Intervju sa predsednicom Društva Sava, Irenom Kužnik,
u časopisu Slovenija danes:
Društvo Sava z novim vodstvom
Za domotožje ni besed
27-letna Irena Kužnik je verjetno najmlajša predsednica kakšnega
slovenskega društva med izseljenci, zagotovo pa je vsaj med
najmlajšimi. Prihodnost Društva Sava, ki je v novo leto zakorakalo
s 1.500 člani, vidi v čim večji in čim aktivnejši udeležbi mladih
Sloven cev .
Irena Kužnik je
bila junija 2011
izvoljena za novo
predsednico
Društva Slovencev
v Beogradu - Društva Sava.
»Z bratom sva tretja generacija
Slovencev v Srbiji. Moja mama
je Srbkinja, Slovenka sem po
očetovi strani, ki je bil prav tako
rojen v Srbiji. Očetova starša sta se že po drugi svetovni vojni preselila
v Srbijo in si tam ustvarila družino.
Ob odcepitvi Slovenije sta se kot
upokojenca nato vrnila v Slovenijo
in še vedno živita na Dolenjskem, kjer
sem kot otrok preživela veliko časa,« pripoveduje. »Žal so po izbruhu
vojne stiki s Slovenijo postali izjemno
zapleteni; ni bilo možno potovati brez
vizumov, ki smo jih na začetku zelo
težko pridobivali.«
Irena je diplomirala in magistrirala
na Filološki fakulteti Univerze v
Beogradu. Po poklicu je anglistka,
dela pa kot prevajalka za angleščino
in slovenščino. V času študija je na
fakulteti opravila slovenistične izpite
z najboljšimi ocenami.
Je vsesplošno dejavno in ambiciozno
dekle, ki je bila v društvu Sava
skupaj z bratom aktivna članica že
od same ustanovitve, leta 2001 naprej.
»Udeležila sva se vseh kulturnih
dogodkov, sodelovala v izpeljavi več
projektov in redno obiskovala dopolnilni
pouk slovenščine, ki ga je takrat
vodila prof. dr. Maja Đukanović,
največja strokovnjakinja za slovenski
jezik in kulturo v Srbiji. Mati in oče
sta redno prihajala na prireditve in
proslave, naju spodbujala k učenju
slovenščine in druženju s pripadniki
slovenske skupnosti v Srbiji. Ker doma
nikoli nismo govorili slovensko, temveč izključno srbsko, je bil za naju ta pouk
ogromnega pomena,« pripoveduje.
Nova preds ednica
društva – novo obdobje?
Lansko leto je postala nova
predsednica Društva Sava. Pravi,
da sta se njena izvolitev na mesto
predsednice in selitev društva v
nove, večje prostore na elitni lokaciji
v središču Beograda, nekako
simbolično prepletla kot vstop v
neko novo obdobje. Prostore si delita
Društvo Sava in Nacionalni svet
slovenske narodne manjšine v Srbiji,
za kar upa, da je odlična osnova za
prihodnjo ustanovitev slovenskega
kulturnega centra v Beogradu.
»Nove aktivnosti, ki smo jih že jeseni
začeli uresničevati, so cikli predavanj
in okrogle mize o slovenskem
jeziku, književnosti in kulturi, na katerih
smo imeli čast gostiti profesorje,
strokovnjake in znanstvenike s filozofske
fakultete v Ljubljani, Centra
za slovenščino kot drugi/tuji jezik,
Ministrstva RS za kulturo, Inštituta za
slovensko izseljenstvo in migracije,
filološke fakultete v Beogradu, filozofske
fakultete v Novem Sadu, Društva
za razvoj prostovoljnega dela iz
Novega mesta itd. Poleg jesenskih
in zimskih prireditev in proslav, ki jih
tradicionalno prirejamo ob praznikih
in drugih pomembnih datumih
v našem društvu, smo imeli tudi zanimive
razstave, glasbene nastope,
filmske večere, načrtujemo še vrsto
novih aktivnosti in dogodkov, našim članom in prijateljem pa obljubljamo
lepo vzdušje, še boljše spoznavanje
slovenske kulture in pestra doživetja!«
Nova predsednica prihodnost
društva, ki je v novo leto zakorakalo
s 1500 člani (čisto vsi so slovenskega
rodu), vidi v čim večji in čim aktivnejši
udeležbi mladih Slovencev, ki bi s
pomočjo izkušenih, starejših članov,
ki so društvo ustanovili in ga uspešno
vodijo že več kot deset let, uveljavljali
in razvijali slovenski jezik in kulturo
v Srbiji. Poudarja pa tudi potrebo
po sodelovanju z drugimi društvi
Slovencev v Srbiji in drugod v tujini, z
Veleposlaništvom Republike Slovenije
v Beogradu in drugimi institucijami
v Republiki Sloveniji. »Vodenje
društva je izjemno zahtevno, saj so
v njem zbrani zelo različni ljudje z
različnimi pričakovanji, zahtevami
in navadami. Seveda ničesar ne
bi mogla izpeljati brez ogromne
pomoči drugih članov vodstva
društva in posameznikov, ki so zelo
aktivni in prizadevni. Treba je uskladiti
veliko stvari, komunicirati z različnimi
organizacijami in ustanovami, vse
to pa v prostem času, ki nam ga,
zaposlenim, vedno primanjkuje.
Ljudje so večinoma prepričani, da
je delo v društvu plačano, zato imajo
včasih nerealna pričakovanja. V
nekaterih društvih so vodilne funkcije
plačane, v našem pa vse počnemo
brezplačno,« pravi Irena.
Na vprašanje, če je kdaj razmišljala,
da bi živela v Sloveniji, takole odgovarja: »Seveda sem razmišljala in še vedno razmišljam, da bi živela v
Sloveniji. Domotožje, ki ga potomci
slovenskih izseljencev občutimo, je
težko opisati z besedami, je bilo pa
najbolj močno in izraženo v času
vojne, zaprtih meja in po osamosvojitvi
Slovenije. Kar naenkrat se je
zgodilo, da smo živeli v dveh različnih
državah: z ene strani v Srbiji, ki je naša
domovina, srbski jezik pa je materni,
z druge pa smo bili navezani na
Slovenijo, ki je tudi naša domovina,
ampak za katero smo do nedavnega
potrebovali vizume, slovenščino
pa smo po vojni pozabili. V takšnih
primerih na podlagi osebne izkušnje
poudarjam pomen dopolnilnega
pouka slovenščine in vlogo slovenskih
društev ter podobnih organizacij v širjenju slovenskega jezika in kulture
in skupnem spodbujanju razvoja slovenstva
v Srbiji. Zaradi tega sem se
tudi odločila za aktivno delo v Društvu
Sava, saj mi omogoča, da sem v stiku
s Slovenijo in slovensko kulturo. Upam,
da nam bo tudi v prihodnje uspelo
nadaljevati delo, ki sta ga utemeljila
prva dva predsednika, Anica Sabo in
Vladimir Uršič, in zajema promocijo
slovenske kulture v Srbiji, predvsem
pa promocijo umetnikov in znanstvenikov
slovenskega rodu, ki so del
srbskega izročila.«
Ana Mrzlikar
------------------------------------------------------------------------
------------------------------------------------------------------------
U subotu, 11. februara 2012. godine Društvo Sava su posetili g. Rudi Merljak i g. Aleš Selan iz Urada za Slovence u dijaspori. Tokom neformalnog razgovora sa članovima, upoznali su se sa planovima za dalji rad, kao i sa teškoćama koje prate ovako veliko volontersko angažovanje.
------------------------------------------------------------------------
------------------------------------------------------------------------
Poštovani članovi i prijatelji,
Veliko nam je zadovoljstvo da vas obavestimo da je film "Sava u Beogradu" (Sava v Beogradu), kojeg je povodom 10. godišnjice našeg Društva Sava snimio priznati režiser i dugogodišnji aktivni član Dragomir Zupanc, uvršten u program međunarodnog festivala etnografskog filma u Ljubljani DEF, koji je inače član CAFFE asocijacije (Coordinating of anthropological film festivals in Europe).
Film Sava v Beogradu realizovan je u okviru projekta izvedenog uz pomoć i finansijsku podršku Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, a na ovom festivalu će biti prikazan 14. marta 2012. Festival DEF organizuju Slovenačko etnološko društvo, Slovenački etnografski muzej i Naučno-istraživački centar SAZU. Više informacija o festivalu možete potražiti na sledećem linku: http://www.def.si/index.php
------------------------------------------------------------------------
------------------------------------------------------------------------
Krajem 2011. godine u Društvu Sava smo se družili na slovenističkim debatama, na projekcijama filmova našeg beogradskog Slovenca – poznatog režisera Dragomira Zupanca, Jovan Kelič nas je vodio na Julijske Alpe, veselili smo se u klubu Gureilla sa slovenačkim muzičarima – grupom Melanholiki, posetio nas je Miklavž, razveselilo Pevačko društvo... Obećali smo, da ćemo i 2012. godine promovisati slovenačku kulturu, umetnost i nauku, da ćemo izbeći stereotipe o iseljenicima, naučićemo mnogo toga novog, i pre svega ćemo se družiti.
Setimo se šta smo sve radili u decembru:
6. 12. smo uživali na koncertu klasične muzike, pored Antuna Ivekovića, gitara (Hrvatska) je u ustanovi kulture Parobrod nastupio gudački kvartet „Accademia“ (Slovenija)
7.12. su Društvo Sava i Nacionalni savet slovenačke nacionalne manjine u saradnji sa Katedrom za slovenistiku Filozofskog fakulteta u Ljubljani nastavili sa ciklusom predavanja iz oblasti slovenačkog jezika i književnosti. Ovaj put tema je bila »Slovenački jezik u službi društva“, gosti su bili prof. dr Marko Stabej, sa Filozofskog fakulteta u Ljubljani i predsednik Centra za slovenački kao drugi/strani jezik, dr Simona Bergoč, rukovodilac Službe za slovenački jezik u Ministarstvu RS za kulturu, prof. dr Maja Đukanović, profesor na Filološkom fakultetu u Beogradu i predsedni Odbora za obrazovanje u Nacionalnom savetu slovenačke nacionalne manjine, dr Željko Marković, profesor slovenačkog jezika na Filozofskom fakultetu u Novom Sadu i Polona Lovšin, predstavnik Ustanove patra Stanislava Škrabeca. Razgovor je vodila Andreja Ponikvar, lektorka Centra za slovenački kao drugi/strani jezik na Filološkom fakultetu u Beogradu.
9.12. je u Etnografskom muzeju Pevačko društvo Društva Sava imalo svoj koncert "Slovenke pevaju Beogradu". Posle koncerta Pevačkog društva je u klubu „Guerilla pub“ gostovala slovenačkka pop-rok grupa Melanholiki.
10.12. se u „Kolarčevoj zadužbini“ predstavila Slovenačka filharmonija, u okviru ciklusaa Ciklus Pika-Točka-Tačka
14.12. je u prostorima Društva bila peta redovna Skupština Društva Sava
15.12. smo gledali predstavljanje Maribora 2012, Evropske prestonice kulture, u Kulturnom centru „Grad“ , u saradnji sa Beogradom 2020. Nastupali su Maja Keuc i DJ Kozmonavt
16.12. je u skupštini grada Beograda bila konferencija za štampu i predstavljanje programa Maribor 2012 – Evropska prestonica kulture, čiji će Maribor i pet partnerskih gradova (Ptuj, Murska Sobota, Novo mesto, Slovenj Gradec i Velenje) biti domaćini sledeće godine.
Istoga dana nas je u Društvu posetio Miklavž i obradovao poklonima. Deca koja pohađaju dopunsku nastavu su mu se zahvalili brižljivo pripremljenim nastupom.
21.12. je dugogodišnji član Društva Sava Jovan Kelić održao projekciju svojih slajdova »Julijski Alpi« i u mislima nas proveo kroz slovenački planinski svet.
26.12.2011 je u Višegradskoj 23 msgr. Stanislav Hočevar, beogradski nadškof i mitropolit služio božićnu misu.
Decembar smo završili pesmom: 27.12. je naše Pevačko društvo ponovo uspešno nastupilo u dvorani Etnografskog muzeja.