Društvo Slovencev SAVA Beograd

27-letna Irena Kužnik je verjetno najmlajša predsednica kakšnega slovenskega društva med izseljenci, zagotovo pa je vsaj med najmlajšimi. Prihodnost Društva Sava, ki je v novo leto zakorakalo s 1.500 člani, vidi v čim večji in čim aktivnejši udeležbi mladih Sloven cev .

Irena Kužnik je bila junija 2011 izvoljena za novo predsednico Društva Slovencev v Beogradu - Društva Sava.

»Z bratom sva tretja generacija Slovencev v Srbiji. Moja mama je Srbkinja, Slovenka sem po očetovi strani, ki je bil prav tako rojen v Srbiji. Očetova starša sta se že po drugi svetovni vojni preselila v Srbijo in si tam ustvarila družino.
Ob odcepitvi Slovenije sta se kot upokojenca nato vrnila v Slovenijo in še vedno živita na Dolenjskem, kjer sem kot otrok preživela veliko časa,« pripoveduje. »Žal so po izbruhu vojne stiki s Slovenijo postali izjemno zapleteni; ni bilo možno potovati brez vizumov, ki smo jih na začetku zelo težko pridobivali.«

Irena je diplomirala in magistrirala na Filološki fakulteti Univerze v
Beogradu. Po poklicu je anglistka, dela pa kot prevajalka za angleščino
in slovenščino. V času študija je na fakulteti opravila slovenistične izpite
z najboljšimi ocenami. Je vsesplošno dejavno in ambiciozno dekle, ki je bila v društvu Sava skupaj z bratom aktivna članica že od same ustanovitve, leta 2001 naprej.

»Udeležila sva se vseh kulturnih dogodkov, sodelovala v izpeljavi več
projektov in redno obiskovala dopolnilni pouk slovenščine, ki ga je takrat vodila prof. dr. Maja Đukanović, največja strokovnjakinja za slovenski jezik in kulturo v Srbiji. Mati in oče sta redno prihajala na prireditve in proslave, naju spodbujala k učenju slovenščine in druženju s pripadniki slovenske skupnosti v Srbiji. Ker doma nikoli nismo govorili slovensko, temveč izključno srbsko, je bil za naju ta pouk ogromnega pomena,« pripoveduje. Nova preds ednica
društva – novo obdobje? Lansko leto je postala nova predsednica Društva Sava. Pravi, da sta se njena izvolitev na mesto predsednice in selitev društva v
nove, večje prostore na elitni lokaciji v središču Beograda, nekako simbolično prepletla kot vstop v neko novo obdobje. Prostore si delita Društvo Sava in Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Srbiji, za kar upa, da je odlična osnova za prihodnjo ustanovitev slovenskega kulturnega centra v Beogradu.
»Nove aktivnosti, ki smo jih že jeseni začeli uresničevati, so cikli predavanj
in okrogle mize o slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, na katerih smo imeli čast gostiti profesorje, strokovnjake in znanstvenike s filozofske fakultete v Ljubljani, Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Ministrstva RS za kulturo, Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, filološke fakultete v Beogradu, filozofske fakultete v Novem Sadu, Društva za razvoj prostovoljnega dela iz
Novega mesta itd. Poleg jesenskih in zimskih prireditev in proslav, ki jih
tradicionalno prirejamo ob praznikih in drugih pomembnih datumih v našem društvu, smo imeli tudi zanimive razstave, glasbene nastope, filmske večere, načrtujemo še vrsto novih aktivnosti in dogodkov, našim članom in prijateljem pa obljubljamo lepo vzdušje, še boljše spoznavanje slovenske kulture in pestra doživetja!«

Nova predsednica prihodnost društva, ki je v novo leto zakorakalo s 1500 člani (čisto vsi so slovenskega rodu), vidi v čim večji in čim aktivnejši udeležbi mladih Slovencev, ki bi s pomočjo izkušenih, starejših članov, ki so društvo ustanovili in ga uspešno vodijo že več kot deset let, uveljavljali in razvijali slovenski jezik in kulturo v Srbiji. Poudarja pa tudi potrebo po sodelovanju z drugimi društvi
Slovencev v Srbiji in drugod v tujini, z Veleposlaništvom Republike Slovenije
v Beogradu in drugimi institucijami v Republiki Sloveniji. »Vodenje društva je izjemno zahtevno, saj so v njem zbrani zelo različni ljudje z različnimi pričakovanji, zahtevami in navadami. Seveda ničesar ne bi mogla izpeljati brez ogromne pomoči drugih članov vodstva društva in posameznikov, ki so zelo
aktivni in prizadevni. Treba je uskladiti veliko stvari, komunicirati z različnimi
organizacijami in ustanovami, vse to pa v prostem času, ki nam ga, zaposlenim, vedno primanjkuje. Ljudje so večinoma prepričani, da je delo v društvu plačano, zato imajo včasih nerealna pričakovanja. V nekaterih društvih so vodilne funkcije
plačane, v našem pa vse počnemo brezplačno,« pravi Irena. Na vprašanje, če je kdaj razmišljala, da bi živela v Sloveniji, takole odgovarja: »Seveda sem razmišljala in še vedno razmišljam, da bi živela v Sloveniji. Domotožje, ki ga potomci slovenskih izseljencev občutimo, je težko opisati z besedami, je bilo pa
najbolj močno in izraženo v času vojne, zaprtih meja in po osamosvojitvi
Slovenije. Kar naenkrat se je zgodilo, da smo živeli v dveh različnih državah: z ene strani v Srbiji, ki je naša domovina, srbski jezik pa je materni, z druge pa smo bili navezani na Slovenijo, ki je tudi naša domovina, ampak za katero smo do nedavnega potrebovali vizume, slovenščino pa smo po vojni pozabili. V takšnih
primerih na podlagi osebne izkušnje poudarjam pomen dopolnilnega pouka slovenščine in vlogo slovenskih društev ter podobnih organizacij v širjenju slovenskega jezika in kulture in skupnem spodbujanju razvoja slovenstva v Srbiji. Zaradi tega sem se tudi odločila za aktivno delo v Društvu Sava, saj mi omogoča, da sem v stiku s Slovenijo in slovensko kulturo. Upam, da nam bo tudi v prihodnje uspelo nadaljevati delo, ki sta ga utemeljila prva dva predsednika, Anica Sabo in
Vladimir Uršič, in zajema promocijo slovenske kulture v Srbiji, predvsem pa promocijo umetnikov in znanstvenikov slovenskega rodu, ki so del srbskega izročila.«

V soboto, 11. februarja 2012 sta Društvo Sava obiskala g. Rudi Merljak in g. Aleš Selan iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Skozi neformalen pogovor s člani sta se seznanila z načrti za delo in tudi težavami, ki spremljajo tako zahtevno volontersko angažiranje.

Z velikim veseljem vas obveščamo, da je film Sava v Beogradu, ki ga je ob 10. obletnici Društva Sava posnel uveljavljeni režiser in dolgoletni aktivni član Dragomir Zupanc uvrščen v program mednarodnega festivala etnografskega filma v Ljubljani, DEF, ki je sicer član CAFFE (Coordinating of anthropological film festivals in Europe).

Film Sava v Beogradu, ki je realiziran v okviru projekta izpeljanega s pomočjo in finančno podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu bo na sporedu festivala 14. marca 2012. Festival DEF organizirajo Slovensko etnološko društvo, Slovenski etnografski muzej in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Več o festivalu: http://www.def.si/index.php

------------------------------------------------------------------------
------------------------------------------------------------------------

Ob koncu leta 2011 smo se v Društvu Sava družili ob slovenističnih razpravah, filmih našega beograjskega Slovenca – znanega režiserja Dragomirja Zupanca, Jovan Kelič nas je popeljal v Julijske Alpe, veselili smo se v klubu Gureilla s slovenskimi glasbeniki – skupino Melanholiki, obiskal nas je Miklavž, razveselila Pojoča družba... Obljubili smo si, da bomo tudi v letu 2012 promovirali slovensko kulturo, umetnost in znanost, da se bomo izogibali stereotipom o izseljencih, naučili se bomo veliko novega in se predvsem družili.

Spomnimo se, kaj smo počeli decembra:

6. 12. smo uživali na koncertu klasične glasbe, poleg Antuna Ivekovića, kitara (Hrvaška) je v ustanovi kulture Parobrod nastopal godalni kvartet "Accademia" (Slovenija),.

7.12. sta Društvo Sava in Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v sodelovanju z Oddelkom za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani nadaljevala s ciklom predavanj s področja slovenskega jezika in književnosti. Tokrat je tema bila »Slovenščina v službi družbe“, gostje so bili prof. dr. Marko Stabej, s Filozofske fakultete v Ljubljani in predsednik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, dr. Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo, prof. dr. Maja Đukanović, profesorica na Filološki fakulteti v Beogradu in predsednica Odbora za izobraževanje pri Nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine, dr. Željko Marković, profesor slovenščine na Filozofski fakulteti v Novem Sadu, ter Polona Lovšin, predstavnica Ustanove patra Stanislava Škrabca. Okroglo mizo je povezovala Andreja Ponikvar, lektorica iz Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filološki fakulteti v Beogradu.

9.12. je v Etnografskem muzeju Pojoča družba Društva Sava imela svoj koncert "Slovenke pojejo Beogradu". Po koncertu Pojoče družbe je v klubu »Guerilla pub« gostovala slovenska pop-rock glasbena skupina Melanholiki.

10.12. se je v „Kolarčevi zadužbini“ predstavila Slovenska filharmonija, v okviru cikla Ciklus Pika-Točka-Tačka

14.12. je v prostorih Društva bila peta redna Skupščina Društva Sava

15.12. smo si ogledali predstavitev Maribora 2012, Evropske prestonice kulture, v Kulturnem centru »Grad« , v sodelovanju z Beogradom 2020. Nastopala sta Maja Keuc in DJ Kozmonavt

16.12. sta v Mestni hiši v Beogradu bili tiskovna konferenca in predstavitev programa Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, ki ga bo Maribor in pet partnerskih mest (Ptuj, Murska Sobota, Novo mesto, Slovenj Gradec and Velenje) gostilo naslednje leto.

Istega dne nas je v društvu obiskal Miklavž in razveselil z darili. Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk so se mu zahvalili s skrbno pripravljenim nastopom.

21.12. je dolgoletni član Društva Sava Jovan Kelić imel projekcijo svojih slajdov »Julijski Alpi« in nas v mislih popeljal skozi slovenski gorski svet.

26.12.2011 je na Višegradski 23 msgr. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof in mitropolit daroval božično mašo.

December smo zaključili s pesmijo: 27.12. je naša Pojoča družba spet uspešno nastopila v dvorani Etnografskega muzeja.



Napovednik dogodkov: -------------------------------
Dnevi etnografskega filma 12. - 16. marec 2012 Ljubljana, Slovenija ------------------------------- Kulturni praznik – Prešernov dan v Društvu Sava, 22.februarja 2012, ob 19. uri, Terazije 3/IX. Kulturni praznik – Prešernov dan v Društvu Sava, 22.februarja 2012, ob 19. uri, Terazije 3/IX. Ob letošnjem Kulturnem prazniku bomo predstavili zbornik Slovenci v Srbiji, Srbi v Sloveniji, ki ga je izdal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU iz Ljubljane v sodelovanju z Etnografskim inštitutom SANU iz Beograda. V zborniku je,poleg člankov o različnih kulturnih in znanstvenih vezi med Srbijo in Slovenijo, vplivu slovenskih umetnikov na srbsko kulturo, vprašanju identitete izseljencev in drugih zanimivih temah, objavljen tudi znanstveno-raziskovalni prispevek o Društvu Sava. O zborniku govorijo članice Društva Sava: prof. mag. Anica Sabo, Fakulteta glasbene umetnosti, Beograd Biljana Milenković-Vuković, Etnografski inštitutSANU, Beograd prof. dr. Maja Đukanović, Filološka fakulteta, Beograd V glasbenem delu programa bodo predstavljene skladbe Mihovila Logarja, slovenskega skladatelja, kije živel in ustvarjal v Srbiji. Nastopajo člani in prijatelji Društva Sava: Imre Sabo, Atila Sabo, Nevena Glišić in Dragi Ranđelović. Ob Kulturnem prazniku si bomo v prostorih društva ogledali tudi razstavo ribniške suhe robe, katero v Beogradu izdeluje naš član, Ivan Debeljak. Vabljeni! -------------------------------------		Iz najnovejše številke revije Slovenija danes: Društvo Sava z novim vodstvom Za domotožje ni besed 27-letna Irena Kužnik je verjetno najmlajša predsednica kakšnega slovenskega društva med izseljenci, zagotovo pa je vsaj med najmlajšimi. Prihodnost Društva Sava, ki je v novo leto zakorakalo s 1.500 člani, vidi v čim večji in čim aktivnejši udeležbi mladih Sloven cev . Irena Kužnik je bila junija 2011 izvoljena za novo predsednico Društva Slovencev v Beogradu - Društva Sava. »Z bratom sva tretja generacija Slovencev v Srbiji. Moja mama je Srbkinja, Slovenka sem po očetovi strani, ki je bil prav tako rojen v Srbiji. Očetova starša sta se že po drugi svetovni vojni preselila v Srbijo in si tam ustvarila družino. Ob odcepitvi Slovenije sta se kot upokojenca nato vrnila v Slovenijo in še vedno živita na Dolenjskem, kjer sem kot otrok preživela veliko časa,« pripoveduje. »Žal so po izbruhu vojne stiki s Slovenijo postali izjemno zapleteni; ni bilo možno potovati brez vizumov, ki smo jih na začetku zelo težko pridobivali.« Irena je diplomirala in magistrirala na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu. Po poklicu je anglistka, dela pa kot prevajalka za angleščino in slovenščino. V času študija je na fakulteti opravila slovenistične izpite z najboljšimi ocenami. Je vsesplošno dejavno in ambiciozno dekle, ki je bila v društvu Sava skupaj z bratom aktivna članica že od same ustanovitve, leta 2001 naprej. »Udeležila sva se vseh kulturnih dogodkov, sodelovala v izpeljavi več projektov in redno obiskovala dopolnilni pouk slovenščine, ki ga je takrat vodila prof. dr. Maja Đukanović, največja strokovnjakinja za slovenski jezik in kulturo v Srbiji. Mati in oče sta redno prihajala na prireditve in proslave, naju spodbujala k učenju slovenščine in druženju s pripadniki slovenske skupnosti v Srbiji. Ker doma nikoli nismo govorili slovensko, temveč izključno srbsko, je bil za naju ta pouk ogromnega pomena,« pripoveduje. Nova preds ednica društva – novo obdobje? Lansko leto je postala nova predsednica Društva Sava. Pravi, da sta se njena izvolitev na mesto predsednice in selitev društva v nove, večje prostore na elitni lokaciji v središču Beograda, nekako simbolično prepletla kot vstop v neko novo obdobje. Prostore si delita Društvo Sava in Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Srbiji, za kar upa, da je odlična osnova za prihodnjo ustanovitev slovenskega kulturnega centra v Beogradu. »Nove aktivnosti, ki smo jih že jeseni začeli uresničevati, so cikli predavanj in okrogle mize o slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, na katerih smo imeli čast gostiti profesorje, strokovnjake in znanstvenike s filozofske fakultete v Ljubljani, Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Ministrstva RS za kulturo, Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, filološke fakultete v Beogradu, filozofske fakultete v Novem Sadu, Društva za razvoj prostovoljnega dela iz Novega mesta itd. Poleg jesenskih in zimskih prireditev in proslav, ki jih tradicionalno prirejamo ob praznikih in drugih pomembnih datumih v našem društvu, smo imeli tudi zanimive razstave, glasbene nastope, filmske večere, načrtujemo še vrsto novih aktivnosti in dogodkov, našim članom in prijateljem pa obljubljamo lepo vzdušje, še boljše spoznavanje slovenske kulture in pestra doživetja!« Nova predsednica prihodnost društva, ki je v novo leto zakorakalo s 1500 člani (čisto vsi so slovenskega rodu), vidi v čim večji in čim aktivnejši udeležbi mladih Slovencev, ki bi s pomočjo izkušenih, starejših članov, ki so društvo ustanovili in ga uspešno vodijo že več kot deset let, uveljavljali in razvijali slovenski jezik in kulturo v Srbiji. Poudarja pa tudi potrebo po sodelovanju z drugimi društvi Slovencev v Srbiji in drugod v tujini, z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Beogradu in drugimi institucijami v Republiki Sloveniji. »Vodenje društva je izjemno zahtevno, saj so v njem zbrani zelo različni ljudje z različnimi pričakovanji, zahtevami in navadami. Seveda ničesar ne bi mogla izpeljati brez ogromne pomoči drugih članov vodstva društva in posameznikov, ki so zelo aktivni in prizadevni. Treba je uskladiti veliko stvari, komunicirati z različnimi organizacijami in ustanovami, vse to pa v prostem času, ki nam ga, zaposlenim, vedno primanjkuje. Ljudje so večinoma prepričani, da je delo v društvu plačano, zato imajo včasih nerealna pričakovanja. V nekaterih društvih so vodilne funkcije plačane, v našem pa vse počnemo brezplačno,« pravi Irena. Na vprašanje, če je kdaj razmišljala, da bi živela v Sloveniji, takole odgovarja: »Seveda sem razmišljala in še vedno razmišljam, da bi živela v Sloveniji. Domotožje, ki ga potomci slovenskih izseljencev občutimo, je težko opisati z besedami, je bilo pa najbolj močno in izraženo v času vojne, zaprtih meja in po osamosvojitvi Slovenije. Kar naenkrat se je zgodilo, da smo živeli v dveh različnih državah: z ene strani v Srbiji, ki je naša domovina, srbski jezik pa je materni, z druge pa smo bili navezani na Slovenijo, ki je tudi naša domovina, ampak za katero smo do nedavnega potrebovali vizume, slovenščino pa smo po vojni pozabili. V takšnih primerih na podlagi osebne izkušnje poudarjam pomen dopolnilnega pouka slovenščine in vlogo slovenskih društev ter podobnih organizacij v širjenju slovenskega jezika in kulture in skupnem spodbujanju razvoja slovenstva v Srbiji. Zaradi tega sem se tudi odločila za aktivno delo v Društvu Sava, saj mi omogoča, da sem v stiku s Slovenijo in slovensko kulturo. Upam, da nam bo tudi v prihodnje uspelo nadaljevati delo, ki sta ga utemeljila prva dva predsednika, Anica Sabo in Vladimir Uršič, in zajema promocijo slovenske kulture v Srbiji, predvsem pa promocijo umetnikov in znanstvenikov slovenskega rodu, ki so del srbskega izročila.« Ana Mrzlikar ------------------------------------------------------------------------ ------------------------------------------------------------------------ V soboto, 11. februarja 2012 sta Društvo Sava obiskala g. Rudi Merljak in g. Aleš Selan iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Skozi neformalen pogovor s člani sta se seznanila z načrti za delo in tudi težavami, ki spremljajo tako zahtevno volontersko angažiranje. ------------------------------------------------------------------------ ------------------------------------------------------------------------ Spoštovani člani in prijatelji, Z velikim veseljem vas obveščamo, da je film Sava v Beogradu, ki ga je ob 10. obletnici Društva Sava posnel uveljavljeni režiser in dolgoletni aktivni član Dragomir Zupanc uvrščen v program mednarodnega festivala etnografskega filma v Ljubljani, DEF, ki je sicer član CAFFE (Coordinating of anthropological film festivals in Europe). Film Sava v Beogradu, ki je realiziran v okviru projekta izpeljanega s pomočjo in finančno podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu bo na sporedu festivala 14. marca 2012. Festival DEF organizirajo Slovensko etnološko društvo, Slovenski etnografski muzej in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Več o festivalu: http://www.def.si/index.php ------------------------------------------------------------------------ ------------------------------------------------------------------------ Ob koncu leta 2011 smo se v Društvu Sava družili ob slovenističnih razpravah, filmih našega beograjskega Slovenca – znanega režiserja Dragomirja Zupanca, Jovan Kelič nas je popeljal v Julijske Alpe, veselili smo se v klubu Gureilla s slovenskimi glasbeniki – skupino Melanholiki, obiskal nas je Miklavž, razveselila Pojoča družba... Obljubili smo si, da bomo tudi v letu 2012 promovirali slovensko kulturo, umetnost in znanost, da se bomo izogibali stereotipom o izseljencih, naučili se bomo veliko novega in se predvsem družili. Spomnimo se, kaj smo počeli decembra: 6. 12. smo uživali na koncertu klasične glasbe, poleg Antuna Ivekovića, kitara (Hrvaška) je v ustanovi kulture Parobrod nastopal godalni kvartet "Accademia" (Slovenija),. 7.12. sta Društvo Sava in Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v sodelovanju z Oddelkom za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani nadaljevala s ciklom predavanj s področja slovenskega jezika in književnosti. Tokrat je tema bila »Slovenščina v službi družbe“, gostje so bili prof. dr. Marko Stabej, s Filozofske fakultete v Ljubljani in predsednik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, dr. Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo, prof. dr. Maja Đukanović, profesorica na Filološki fakulteti v Beogradu in predsednica Odbora za izobraževanje pri Nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine, dr. Željko Marković, profesor slovenščine na Filozofski fakulteti v Novem Sadu, ter Polona Lovšin, predstavnica Ustanove patra Stanislava Škrabca. Okroglo mizo je povezovala Andreja Ponikvar, lektorica iz Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filološki fakulteti v Beogradu. 9.12. je v Etnografskem muzeju Pojoča družba Društva Sava imela svoj koncert "Slovenke pojejo Beogradu". Po koncertu Pojoče družbe je v klubu »Guerilla pub« gostovala slovenska pop-rock glasbena skupina Melanholiki. 10.12. se je v „Kolarčevi zadužbini“ predstavila Slovenska filharmonija, v okviru cikla Ciklus Pika-Točka-Tačka 14.12. je v prostorih Društva bila peta redna Skupščina Društva Sava 15.12. smo si ogledali predstavitev Maribora 2012, Evropske prestonice kulture, v Kulturnem centru »Grad« , v sodelovanju z Beogradom 2020. Nastopala sta Maja Keuc in DJ Kozmonavt 16.12. sta v Mestni hiši v Beogradu bili tiskovna konferenca in predstavitev programa Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, ki ga bo Maribor in pet partnerskih mest (Ptuj, Murska Sobota, Novo mesto, Slovenj Gradec and Velenje) gostilo naslednje leto. Istega dne nas je v društvu obiskal Miklavž in razveselil z darili. Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk so se mu zahvalili s skrbno pripravljenim nastopom. 21.12. je dolgoletni član Društva Sava Jovan Kelić imel projekcijo svojih slajdov »Julijski Alpi« in nas v mislih popeljal skozi slovenski gorski svet. 26.12.2011 je na Višegradski 23 msgr. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof in mitropolit daroval božično mašo. December smo zaključili s pesmijo: 27.12. je naša Pojoča družba spet uspešno nastopila v dvorani Etnografskega muzeja.